Ko sonce umira za obzorjem, njegova zadnja svetloba ne izgine takoj. Raztopi se v zraku, vpije se v trave in cvetove… in včasih ostane ujeta v kaplji, ki se je čas ni dotaknil.
Nežni cvetni listi in ognjeni odtenki so ujeti v prosojni smoli, kakor da bi bil zahod sonca ujet in zapečaten z starodavnim urokom. V notranjosti žari topla svetloba, ki prihaja z odhodom dneva.